Rezervni sklad

Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.
Nujna vzdrževalna dela so vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali pa bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam. Za nujna vzdrževalna dela se štejejo tudi vzdrževalna dela, ki so določena z odločbo iz 28. in 125. člena Stanovanjskega zakona SZ-1.
Obresti za obveznosti vplačil v rezervni sklad so prihodki rezervnega sklada oz. etažnih lastnikov. Prav tako spadajo k rezervnemu skladu zamudne obresti za plačila v rezervni sklad.
Pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, upravnik ne sme dogovoriti solidarne odgovornosti etažnih lastnikov za izpolnjevanje obveznosti. Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Na tej podlagi lahko etažni lastniki (vsi, razen dolžnika) sprožite izvršilni postopek proti dolžniku. V skrajnem primeru se lahko kot izvršilno sredstvo uporabi tudi predlog z rubežem nepremičnin, če izvršba na denarna sredstva in premičnine ni uspešna.
V zvezi z naročilom in izdelavo energetske izkaznice za stavbo kot celoto se je v praksi večkrat zastavilo vprašanje možnosti oz. dopustnosti uporabe sredstev rezervnega sklada za poravnavo stroškov njene izdelave. 335. člen Energetskega zakona določa, da se strošek izdelave energetske izkaznice »šteje kot strošek rednega upravljanja, vezanega na učinkovitejšo rabo energije«. Kot izhaja iz navedene določbe ter njenega namena (tega je moč razbrati iz komentarjev k predlogu zakona, pojasnjenih v času njegovega sprejemanja) je torej v povezavi z določbo 44. člena SZ-1 (uporaba sredstev rezervnega sklada) stroške izdelave energetske izkaznice za stavbo kot celoto možno kriti iz sredstev rezervnega sklada. Takšno je tudi uradno mnenje Ministrstva za okolje in prostor.