Rezervni sklad

Za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etažni lastniki načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik. V načrtu vzdrževanja se določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z strong >vplačili v rezervni sklad

V rezervni sklad lastniki vplačujejo mesečno, sredstva pa se vodi na posebnem transakcijskem računu, ki mora biti ločen od poslovnega računa podjetja. Denar se lahko nalaga zgolj v depozite pri bankah, državne obveznice in vrednostne papirje centralne banke. Pri sklepanju depozitnih pogodb stremimo k zagotavljanju ohranjanja ali plemenitenja vrednosti denarnih sredstev po načelu dobrega gospodarstvenika.

Poraba sredstev rezervnega sklada

Sredstva se porabljajo le za:

  • poravnavanje stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja,
  • dela vezana na učinkovitejšo rabo energije,
  • plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del (vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja ali pa bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda, ter dela ki jih odreja inšpekcijska odločba),
  • odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

 

Iz sredstev rezervnega sklada se lahko plačajo tudi stroški za izvedbo vpisa stavbe in posameznih delov v kataster stavb in parcelacijo zemljiške parcele ter stroški za izvedence kadar le ti nastanejo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in določanje pripadajočega zemljišča po ZVEtL-u.

Knjigovodsko evidenco sredstev rezervnega sklada vodimo za vsako stavbo posebej.

Višina prispevka

Najnižja višina prispevka, ki ga mora plačevati posamezni etažni lastnik v rezervni sklad, je določena na osnovi površine lastniškega dela, starosti nepremičnine in rekonstrukcije nepremičnine.

Nepremičnino se na podlagi ugotovljene starosti uvrsti v enega od naslednjih starostnih razredov.

V primeru, ko je bila na nepremičnini opravljena celovita rekonstrukcija, se šteje, da je starost nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji pet let in se uvrsti v ustrezen starostni razred. Če je bila izvedena delna rekonstrukcija, se šteje, da je starost te nepremičnine v prvem letu po rekonstrukciji dvajset let.

Na podlagi ugotovljenih meril se določi vrednost prispevka:

Starostni razredi Starost nepremičnine EUR/m2
I do 10 let 0
II nad 10 do 30 let 0,20
II nad 30 do 60 let 0,25
IV nad 60 let 0,30